Pogosta vprašanja
Za vas smo zbrali nekaj najbolj pogostih vprašanj.
Enoslojni in trislojni dimniki se razlikujejo v svoji konstrukciji.
Enoslojni dimniki so izdelani iz visokokakovostne nerjavne pločevine in so primerni za sanacijo obstoječih dimnikov ali za novogradnjo zidanih dimnikov. Zaradi zagotavljanja požarne varnosti in funkcije morajo biti obdani z negorljivim plaščem, običajno z dimniškim zidakom in primerno izolacijo.
Trislojni dimniki so sestavljeni iz treh slojev. Notranja cev dimnika je izdelana iz visokokakovostne nerjavne pločevine, vmesni izolativni sloj je iz kamene volne, medtem ko je zunanji plašč lahko izdelan iz aluminija ali nerjavnega jekla. Trislojni dimniki so v angleščini znani kot “dvostenski izolirani” (ang. »twin-wall insulated«) dimniki.
Tako enoslojni kot trislojni dimniki so ob pravilni izvedbi primerni za vse vrste uporabe: kurjenje trdnih, tekočih in plinastih goriv ter za nizkotemperaturne kondenzacijske kotle s potrebnim vlekom dimnika.
V splošnem je za uspešno delovanje potrebna minimalna efektivna dolžina štiri metre. Efektivna dolžina dimnika je razdalja od mesta priklopa kurilne naprave do ustja dimnika.
Čistilne odprtine na dimovodnem sistemu so pomembne za revizijo, vzdrževanje in čiščenje dimnika ter posledično zagotavljanje varnega delovanja kurilne naprave.
Čistilne odprtine omogočajo pregled dimnika ter čiščenje pri dimnikarskem pregledu. Vratica za čiščenje morajo biti na dnu samega dimnika, saj bo tako dimnikar po čiščenju najlažje odstranil saje, ki med uporabo padejo na dno. Določila predpisujejo namestitev dodatnih čistilnih vratic na vsakih štirih metrih efektivne dolžine dimnika, vkolikor je to prostorsko izvedljivo. Dimni plini, ki nastajajo pri izgorevanju goriva, lahko vsebujejo delce, ki se nabirajo na notranjih stenah dimnika in tvorijo obloge iz saj. Priporočljivo je, da do čistilnih odprtin iz higienskih razlogov do njih ne dostopamo neposredno iz bivalnih prostorov objekta, saj se pri čiščenju težko izognemo umazaniji, v primeru nepravilne uporabe dimnika pa čistilne odprtine predstavljajo tudi požarno nevarnost pri vžigu saj.
Vzdrževanje dimnika je ključnega pomena za varno in učinkovito delovanje dimovodnega sistema. Tu je nekaj najpomembnejših korakov pri vzdrževanju:
- Redno čiščenje dimnika: Dimnik je potrebno redno čistiti, da odstranite saje, katran in druge obloge, ki se lahko naberejo na notranjih stenah dimnika. Priporočljivo je, da dimnik očistite vsaj enkrat letno ali pogosteje, če kurilno napravo uporabljate intenzivno. Dimnike z notranjo tuljavo iz nerjavnega jekla je potrebno čistiti s plastično ščetko, da ne pride do poškodb površine. V primeru čiščenja z žičnato ščetko nastanejo raze, posledično se saje na hrapavih površinah na steni tuljave lažje kopičijo. Ustrezne ščetke za čiščenje dimnikov z navoji in držala lahko kupite tudi pri nas.
- Upoštevanje predpisov, priporočil in navodil: Vedno upoštevajte varnostne predpise pri uporabi dimnika, vključno s pravilno uporabo kurilne naprave, odstranjevanjem pepela in morebitno uporabo primerne zaščitne opreme.
- Redni pregled dimnika s strani pooblaščenega pristojnega dimnikarja. Za varno delovanje in pravilno vzdrževanje je zahtevano izvajanje zakonsko predpisanih pregledov kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v skladu z Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Pri običajni uporabi so najpomembnejši redni letni pregledi, ki služijo za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti na obstoječih napravah zaradi sprememb v pogojih obratovanja, poškodb, neustreznega dovoda zraka itd. V okviru pregleda pristojna dimnikarska služba običajno izvede tudi generalno čiščenje kurilne naprave in dimnih vodov, ki zagotavlja neoporečno obratovanje naprav in požarno varnost ter poveča varovanje okolja. Priporočamo pregled dimniškega sistema pred in po začetku vsake kurilne sezone (https://www.gov.si/teme/dimnikarske-storitve/).
- Uporaba kakovostne kurjave, predvsem suhega in kakovostnega lesa: Za kurjenje v kaminski peči uporabljajte suh in kakovosten les. Vlažen les povzroči večjo količino nastalih saj in katrana v dimniku, kar povečuje tveganje za nastanek sajnih oblog in zamašitev dimovodnega sistema.
- Preverjanje dimniške strehe: Morebitno nabiranje listja, vej in drugih stvari lahko zamaši dimnik. Ustje dimnika naj bo v dobrem stanju, da omogoča nemoteno izpuščanje dimnih plinov.
- Vizualni pregled dimnika glede poškodb: Redno pregledovanje zunanjosti dimnika, še posebej pri starejših zidanih dimnikih, lahko razkrije morebitne poškodbe, kot so razpoke, ki lahko povzročijo netesnost dimnika in uhajanje dimnih plinov v prostor. Po potrebi takoj popravite poškodbe, da preprečite morebitne težave s dimnim sistemom.
Priklop kamina na obstoječ dimniški sistem se izvede z namenskimi priključni kosi, ki so odvisni od vrste kamina. Najprej preverite ustreznost dimnika, ali je v dobrem stanju in primeren za uporabo z vašim kaminom. Prav tako mora biti dimnik naj bo primernih dimenzij – pomembni sta tako zadostna višina dimnika kot tudi zadostna dimenzija preseka (običajno premer). Za priklop uporabite visokokakovostne priključne cevi, ki so primerne za vaš kamin in dimniški sistem. Cevi naj bodo pravilno nameščene in tesno povezane.
V ponudbi imamo priključne kose lastne proizvodnje, pri njihovi izbiri vam z veseljem svetujemo.
Pri trislojnih in zidanih dimnikih mora bit minimalna razdalja med zunanjim plaščem dimnika in bližnjimi gorljivimi materiali vsaj 100 milimetrov. V primeru dvojne požarne izolacije, kjer se trislojna dimovodna cev naknadno obda še z dodatnim izolativnim slojem debeline vsaj 50 milimetrov, se dimnik lahko dotika gorljivih materialov.
Vkolikor objekt to dopušča, je najlažja rešitev postavitev trislojnega dimnika ob zunanji steni prostora, v katerem je ali bo nameščena kurilna naprava . Ta izvedba omogoča enostavno in hitro montažo dimnika. S pravilno postavitvijo trislojnega dimnika ob zunanjo steno se izognejo gradbenim delom, povezanim z zidanjem dimnika znotraj objekta. Zaradi relativno nizke teže tovrstnega dimniškega sistema za zagotavljanje stabilnosti konstrukcije ni potrebe po ločenem temelju in se lahko dimnik začne na poljubni višini nad tlemi. Priporočamo vam posvet s strokovnjaki, ki bodo upoštevali potrebne predpise in vam zagotovili varen in funkcionalen dimnik.
Postavitev kaminske peči v prostoru je odvisna od več dejavnikov, ki vključujejo:
- Tehnične karakteristike kamina: moč kaminske peči, njena učinkovitost, velikost kurišča, materiali in konstrukcijske značilnosti itd.
- Značilnosti prostora: predvsem lokacija in dimenzija obstoječega dimnika (vkolikor je dimnik že postavljen). Priporočljivo je, da se kamin postavi v neposredno bližino dimnika, saj horizontalna razdalja med dimnikom kaminsko pečjo ovira odvod dimnih plinov in zmanjšuje vlek. Dimenzija dimnika mora biti v splošnem enaka ali večja od dimenzije priklopa na kaminski peči, štedilniku ali drugi kurilni napravi.
- Razporeditev pohištva: pomembno je, da kaminsko peč postavite na mesto, ki zagotavlja požarno varnost in omogoča enostaven dostop ter uživanje v toploti, ki jo kamin oddaja.
- Estetski vidik: Kamini so tudi vizualni elementi, zato je pomembno izbrati mesto, ki se estetsko ujema s celotno ureditvijo prostora. Upoštevajte slog in obliko kamina ter kako se bo ta prilegal v okolico, barve in materiale prostora.
- Varnost: Varnost je vedno pomemben vidik pri postavitvi kamina. Preverite, ali je izbrano mesto varno glede na druge elemente prostora, kot so vnetljivi materiali, električne naprave in električne napeljave. Prav tako upoštevajte varnostne predpise in smernice glede postavitve kamina, kot so minimalni odmiki od sten, tal in stropa.
- Dostopnost: Enostaven dostop je pomemben za redno vzdrževanje, kot je čiščenje pepela in steklenih površin in po potrebi tudi priključkov.
Vsekakor je pri izbiri mesta za postavitev kamina priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Pred montažo v naši ponudbi vam nudimo brezplačno svetovanje in ogled po vsej Sloveniji.
Gorenje je fizikalni proces, kjer se porablja kisik. Če v prostoru ni dovolj kisika, pri gorenju pride do nepopolnega procesa zgorevanja in nastanka človeku škodljivih plinov. Najznačilnejši je ogljikov monoksid, ki je brezbarven, brez vonja in nevaren za človeško zdravje.
Fizikalni proces gorenja se začne s prisotnostjo gorljivega materiala (na primer lesa) in kisika (O2) v zraku. Med gorenjem se gorljivi material (v tem primeru les) spoji s kisikom, kar povzroči kemične reakcije, ki sproščajo toploto, vodno paro (H2O) in ogljikov dioksid (CO2) kot stranski produkt. Dovod svežega zraka pri kaminu je bistvenega pomena, saj zagotavlja zadostno količino kisika za popolno gorenje, kar omogoča optimalno delovanje kamina ter preprečuje nastanek nevarnih plinov, kot je monoksid.
Pri dovodu zraka za kamin je treba upoštevati več dejavnikov. Pri zunanjih kuriščih, ki so nameščeni na prostem (npr. kurišče na odprti terasi za peko pic), dovod zraka ni potreben, saj je zagotovoljen dovod kisika za zgorevanje. Pri notranjih kaminih pa je potrebno zagotoviti zadostno količino svežega zraka, saj so omejeni na kisik v prostoru, v katerem se nahajajo. To je še posebej pomembno v sodobnih, dobro zatesnjenih stavbah, kjer lahko pomanjkanje svežega zraka vpliva na kakovost gorenja in tudi na kakovost zraka in posledično počutje v prostoru.
Moč kamina, ki jo potrebujete, je odvisna od več dejavnikov, kot so velikost prostora, izolacija prostora, želeno temperaturo ogrevanja, podnebne razmere in osebne preference.
Pri izbiri moči kamina seveda velja logika, da večja kot je prostor, večja moč kamina je potrebna. Prav tako je treba upoštevati izolacijo prostora, saj boljša izolacija omogoča manjšo moč kamina. Ne pozabite tudi na podnebne razmere, saj so v hladnejših podnebnih območjih potrebni kamini z večjo nazivno močjo.
V grobem velja ocena, da en kilovat (kW) kaminske moči zadošča za ogrevanje približno desetih kvadratnih metrov prostora pri standardni višini stropa (2,3-2,6 metra).
Vedno je priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjakom, da izberete kaminsko moč, ki je najbolj primerna za vaše specifične potrebe in pogoje. V ta namen vam nudimo brezplačno svetovanje in izmero na vašem objektu, da vam zagotovimo montažo kaminske peči v skladu z vašimi željami in predpisi za varno in učinkovito ogrevanje.
Na proces gorenja lesa vplivata predvsem izbira vrste lesa ter njegova vlažnost.
Za kurjenje v kaminskih pečeh so priporočeni ustrezno sušeni listavci.
Nekatere vrste listavcev, kot so bukev, hrast, javor in breza, veljajo za dobre izbire za kamin, saj imajo visoko energijsko vrednost. Pri izbiri vrste lesa za kamin upoštevate tudi lastnosti lesa, kot sta vonj in količina nastajalih saj. Cena in dostopnost drv so prav tako pomembni dejavniki, ki jih lahko upoštevate glede na svoje lokalne razmere.
Drva je priporočljivo sušiti v ustreznih prostorih na sončni legi, zaščitenih pred vlago in dežjem, v daljšem časovnem obdobju, običajno od enega leta naprej. V času sušenja lahko vpliva tudi vrsta lesa, saj se različne vrste lesa sušijo s različno hitrostjo. Idealno je uporabiti dobro sušena drva z vlažnostjo manj kot 20%, saj visoka vlažnost vpliva na izkoristek zgorevanja in porabo toplote za izparevanje deleža preostale vlage.
Tla v neposredni bližini kaminske peči (pod in pred pečjo) morajo biti ognjevarna, kar pomeni, da so izdelana iz negorljivih materialov, kot so keramika ali kamen. Visoka temperatura in iskre, ki lahko na tla padejo med nalaganjem drv in odpiranjem vrat kurišča, predstavljajo nevarnost za vnetljive materiale. Če so tla ob kaminu narejena iz parketa ali drugega gorljivega materiala, je priporočljivo uporabiti zaščitno kovinsko ali stekleno podlogo, ki ne samo da zagotavlja požarno odpornost, ampak lahko tudi estetsko dopolnjuje videz prostora.
V ta namen nudimo kovinske ali steklene podloge standardnih oblik in dimenzij že v redni ponudbi, po naročilu pa je mogoča izdelava steklenih ali kovinskih kaminskih podlog v poljubnih dimenzijah in oblikah.
Da, pri vgradnji kurilnih naprav, odvisnih od zraka v prostoru je vgradnja detektorja ogljikovega monoksida zakonsko predpisana. Detektor mora biti skladen s tehničnimi standardi (SIST EN 50292). Za največjo varnost poskrbi ustrezna namestitev detektorja v skladu s priporočili proizvajalca v kombinaciji s preventivnimi zaščitnimi ukrepi. Mednje sodijo redno zračenje prostora, pregledovanje kurilnih naprav ter njihovo čiščenje. Velja pazljivost v primeru, da se v prostorih morebiti lahko zadržujejo osebe s poškodovanim sluhovodom, ki opozorilnega zvočnega alarma ne morejo zaznati. V ta namen je svetovana namestitev detektorja, ki oddaja svetlobne in vibrirajoče signale (t.i. stroboskop z vibrajočo ploščo). Več podatkov je dostopnih na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11409).
info@karodi.si
